POROČILO S SEJE SVETA VLADE RS ZA SLOVENCE PO SVETU V LJUBLJANI, DNE 20.11.2012

V skladu z 22. členom Zakona o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06 in 76/10) je svet stalno posvetovalno telo Vlade RS, ki sodeluje pri oblikovanju in izvajanju politike ter pripravi strategije na področju skrbi za Slovence po svetu. Prva seja sveta je potekala julija 2007 in oktobra 2012 je bil imenovan svet v novi sestavi. Člani so imenovani za dobo petih let.

Člani Sveta Vlade RS za Slovence po svetu, kateremu predseduje predsednik vlade Janez Janša, so:

• dr. Maja ĐUKANOVIĆ, predstavnica slovenskih izseljencev, živečih v Srbiji,
• Jožef ŠPRINGER, predstavnik slovenskih izseljencev, živečih v Bosni in Hercegovini,
• Metka DIJKSTRA-MURKO, predstavnica Slovencev, živečih na Nizozemskem,
• Gabrijela ŽAGAR, predstavnica Slovencev, živečih v Nemčiji,
• Martin ČRNUGELJ, predstavnik Slovencev, živečih v Braziliji,
• Tone MIZERIT, predstavnik Slovencev živečih v Argentini,
• dr. Andrej FINK, predstavnik Slovencev živečih v Argentini,
• Milan RIBIČ, predstavnik Slovencev, živečih v Združenih državah Amerike,
• Ivan KAMIN, predstavnik Slovencev živečih v Združenih državah Amerike,
• Marjan KOLARIČ, predstavnik Slovencev, živečih v Kanadi,
• Florjan AUSER, predstavnik Slovencev, živečih v Avstraliji,
• Peter MANDELJ, predstavnik Slovencev, živečih v Avstraliji,
• Urška KUPEC, predstavnica Slovencev, živečih na Kitajskem,
• Karl ERJAVEC, Ministrstvo za zunanje zadeve,
• dr. Žiga TURK, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport,
• dr. Vinko GORENAK, Ministrstvo za notranje zadeve,
• mag. Uroš ROŽIČ, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,
• Branko RAVNIK, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje,
• dr. Boris PLESKOVIČ, Svetovni slovenski kongres.

Člani sveta v novi sestavi smo se zbrali na seji v Ljubljani, dne 20.11.2012 ob 10 uri. Po koncu seje ob 13 uri je sledilo skupinsko slikanje in izjave za medije ter ogled gradu in skupno kosilo na gradu Strmol v Crkljah na Gorenjskem. Druženje je zaokrožil slovenski igralec Roman Končar s predstavitvijo projekta Antona Krkoviča z naslovom Mati domovina in Komorni zbor Limbar iz Moravč, ki nam je zapel nekaj domoljubnih pesmi. Na gradu Strmol so se nam pridružili še nekateri predstavniki Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, med drugim državni sekretar Matjaž Longar.

Na seji je bil prisoten predsednik vlade Janez Janša, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk, predsednik parlamentarne Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič, predstavnik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič, deset predstavnikov Slovencev po svetu (trije so se opravičili) in še nekateri predstavniki slovenskih organov.

Po krajšem uvodu Janeza Janše je ministrica za Slovence po svetu Ljudmila Novak predstavila uspehe delovanja sveta iz prvega mandata ter dobre oblike sodelovanja posameznih skupnosti, pri čemer je izpostavila dober primer Nemčije, kjer so društva dobro povezana in se enkrat letno dobivajo na posvetu vseh slovenskih društev. Zavzemajo se za povezovanje mladih in povezovanje gospodarstvenikov. Odprto je ostalo vprašanje predstavnika Slovencev po svetu v parlamentu in želje večih skupnosti po kulturno informacijskih centrih. Izpostavila je nove oblike učenja slovenskega jezika preko štipendij, tečajev v Sloveniji, internetnega učenja jezika ter internetno stran, ki naj bi povezovala vse Slovence zunaj slovenskih meja.

Franc Pukšič je potrdil, da že tretje vseslovensko srečanje v Ljubljani, v organizaciji parlamentarne komisije in urada, v začetku julija 2013, bo.

Predstavniki Slovencev po svetu so predstavili delo slovenskih skupnosti po posameznih državah, probleme, s katerimi se soočajo, kar nekaj jih je pohvalilo delo Ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu in izrazilo veselje, da se je ministrstvo ohranilo, saj to veliko pove o gledanju države na Slovence, ki so se iz različnih razlogov razkropili po svetu. Večina ima težave z vključevanjem mladine, mnogi si želijo kulturno informacijskih centrov. Predstavnik Avstralije je predstavil pilotski projekt digitalizacije arhivskega gradiva, predstavnik Brazilije pa je izpostavil vprašanje, kaj lahko mi naredimo za Slovenijo, saj obstaja veliko gospodarskih in drugačnih možnosti povezovanja. Po besedah predstavnice Nizozemske imajo na Nizozemskem, pa tudi v Belgiji in v Luxemburgu, nekoliko drugačno strukturo Slovencev, in sicer gre predvsem za študente in uslužbence mednarodnih inštitucij, ki se praviloma vračajo domov. Predstavnika ZDA sta izrazila obžalovanje zaradi zaprtja slovenskega veleposlaništva v New Yorku, saj gre za pomembno gospodarsko središče.

Povedanega je bilo še mnogo več, vendar bi želela predvsem obširneje predstaviti svoje predloge in mnenja, saj se tičejo tudi vseh vas, ki živite v Nemčiji.

Omenila sem menjavo oz. pomladitev vodstev v številnih društvih, kar v delovanje društev vnaša nov veter in nove ideje, seveda ob upoštevanju izkušenj starejših članov društev.

Zavedamo se, da je naša edina možnost v povezovanju, za kar si na jugu Nemčije v okviru koordinacije zelo prizadevamo. Ta koordinacija sodeluje tudi s porenjsko koordinacijo, ko se je potrebno dogovoriti o organizaciji določenih skupnih prireditev (posvet in folkloriada), vendar pa bi bilo morda smiselno razmisliti o eni koordinaciji, ki bi zaobjela vsa slovenska društva, ki delujejo v Nemčiji. Poleg tega si v zadnjem letu prizadevamo tudi za sodelovanje s Slovenci v Avstriji in predvsem v Švici, začelo pa se je tudi že sodelovanje s slovensko katedro na Univerzi v Tübingenu, s katero v kratkem načrtujemo prvi skupni projekt. Prav tako je v Stuttgartu in okolici potrebno izpostaviti odlično sodelovanje med posameznimi slovenskimi društvi in katoliško misijo. Slovenci na območju Baden-Württemberga se praviloma ne delimo na leve in desne, črne in rdeče, saj se zavedamo, kam nas takšne in podobne delitve lahko pripeljejo. Vsi skupaj smo enostavno Slovenci. Tako s prejšnjim župnikom dr. Zvonetom Štrubljem, ki se je pred dobrim mesecem poslovil, kot s sedanjim župnikom Alešem Kalamarom vsako leto organiziramo nekaj dogodkov s skupnimi močmi in si tudi sicer pomagamo.

Smiselno bi bilo razmisliti o nekem skupnem centru, v katerem bi se lahko srečevali Slovenci iz Stuttgarta in okolice, ki so vključeni v skoraj deset društev. Poleg tega bi lahko v tem centru organizirali raznorazne kulturne prireditve v manjšem krogu, saj je z nekim kulturnim programom težko napolniti večjo dvorano, pa tudi najem dvoran v Stuttgartu je izredno drag. Center bi lahko uporabili tudi za gospodarske forume, predavanja, razstave ipd., tako da bi to bil center za povezovanje v gospodarskem, kulturnem in družabnem smislu. Generalni konzulat iz Münchna enkrat mesečno pride v Stuttgart. Morda bi tudi oni lahko našli svoje mesto v takem centru. Sicer v Stuttgartu obstaja slovenski dom, ki služi kot pastoralno središče, je na odlični lokaciji, a je žal precej neprimeren za kakršnekoli druge aktivnosti, saj so prostori premajhni in neracionalni.

Pohvalila sem vzorno sodelovanje slovenskih društev v Nemčiji z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu in Generalnim konzulatom v Münchnu, saj nas tako konzul kot vicekonzula redno obiskujeta na naših prireditvah in tudi drugače podpirata.

Pozdravila sem idejo o gospodarski konferenci za povezovanje z gospodarstveniki iz Slovenije, Nemčije, Avstrije in Švice, ki je potekala jeseni na Ptuju, vendar bi bilo smiselno razmisliti o organizaciji podobne konference nekje na jugu Nemčije, kakor smo se pogovarjali na posvetu v Bad Urachu, pri organizaciji katere bi bili seveda tudi mi pripravljeni pomagati.

Prav tako sem pozdravila idejo, da bi bili učitelji slovenskega jezika v poletnem času poslani v posamezne države, kjer bi bili organizirani tečaji slovenskega jezika. V Nemčiji imajo posamezne zvezne države namreč različne termine poletnih šolskih počitnic, tako da se marsikdo tudi iz tega razloga tečajev v Sloveniji žal ne more udeležiti.

Dejstvo je, da način delovanja društev izpred let, ki je bil omejen na nekaj veselic na leto, mladih ne pritegne več. Mi se tega zavedamo in poskušamo pritegniti mlade tudi z aktivnostmi, ki bi jim bile zanimive. Poleg tradicionalnega srečanja slovenskih društev in folkloriade, smo npr. v Stuttgartu letos že petič organizirali posvet za mlade, ki traja dva dni in zaokrožuje tako športno aktivnost, predavanja kot zabavo in je med mladimi vedno bolj priljubljen. S takimi dejavnostmi bomo ob ustrezni podpori iz Slovenije seveda nadaljevali.

Omenila sem tudi problematiko slovenskih upokojencev, ki morajo po novem plačevati socialne prispevke tudi na slovenski del pokojnin, in prakso nemških zavarovalnic, ki vse Slovence, ki se preselijo v Slovenijo, brišejo iz svojih evidenc in tako le-ti niso več upravičeni do določenih storitev, npr. plačila bivanja v domu za ostarele.

Na koncu sem izpostavila tudi problem financiranja naših prireditev v začetku leta, predvsem posveta slovenskih društev, saj denarna sredstva dobimo precej pozno. Posvet bo v letu 2013 še prej kot običajno, in sicer že konec februarja, zaradi česar obstaja bojazen organizatorjev, da denarna sredstva ne bi bila nakazana pravočasno.

Tudi trije prisotni ministri so povedali svoje mnenje in pokomentirali naše izjave. Tako je bil Karl Erjavec vesel pohval o dobrem delovanju veleposlaništev in konzulatov ter omenil možnost imenovanja dodatnih častnih konzulov, saj bi bile te rešitve cenejše in verjetno enako učinkovite. Glede na pomanjkanje sredstev bo v bližnji prihodnosti nemogoče zadovoljiti želje vseh po slovenskih domovih. Dr. Žiga Turk je povdaril pomen povezovanja preko kulture in jezika in pozdravil idejo organizacije tečajev slovenskega jezika po posameznih državah, ne le v Sloveniji. V München naj  bi bila v kratkem premeščena slovenska knjižnica iz Regensburga, kjer naj bi nastal slovenski kulturni center.

V sklepnem delu je Janez Janša izpostavil tri glavne prioritete, in sicer ohranjanje slovenske identitete in jezika, krepitev slovenskih asociacij, kot so društva in organizacije ter potencialni most za sodelovanje s Slovenijo v gospodarskem, kulturnem in znanstvenem smislu.

Naslednja seja sveta bo v začetku julija 2013 v Ljubljani, v času, ko bo organizirano tudi tretje vseslovensko srečanje.

Povsem na koncu se nam je Janez Janša zahvalil za množično udeležbo in poslal lepe pozdrave vsem Slovencem po svetu.

Stuttgart, 28.11.2012

Gabrijela Žagar, predsednica koordinacijskega odbora za južno Nemčijo in članica Sveta vlade RS za Slovence po svetu

Povsem na začetku oddaje Slovencem po svetu (od 3:55 do 14:30 minute) predstavitev seje Sveta RS za Slovence po svetu, ki je potekala v Ljubljani, dne 20.11.2012:

http://tvslo.si/predvajaj/slovencem-po-svetu/ava2.151515216/

Prva fotografija: Daniel Novakovic/STA
Ostale fotografije: Gabrijela Žagar