POROČILA

20. posvet slovenskih organizacij v Nemčiji v Wiesbadnu, 27.2.-1.3.2015

Kulturno društvo Sava iz Frankfurta je od 27.2. do 1.3.2015 v Wiesbadnu organiziralo 20. posvet slovenskih organizacij v Nemčiji. Organizacija je bila na res visokem nivoju, za kar se predsedniku društva Sava Igorju Križnarju in ostalim članom društva, ki so sodelovali pri organizaciji, prav lepo zahvaljujem.

Posveta se je udeležilo kar nekaj visokih gostov, in sicer minister Gorazd Žmavec, veleposlanica Marta Kos-Marko, generalni konzul Jože Keček, sekretarja Zvone Žigon in Primož Ilešič, vodja konzularnega oddelka na veleposlaništvu Nataša Furlan in predstavnik ministrstva za šolstvo Marko Koprivc. Posveta sva se udeležila tudi predsednika obeh koordinacij v Nemčiji: Jože Pahič in moja malenkost.

Posvet smo začeli z uvodnimi besedami predstavnikov države. Minister Žmavec je štirim članom društva Sava podelil priznanja za dolgoletno delo. Tudi predavanja v nadaljevanju so bila izredno zanimiva in raznolika. Program si lahko ponovno ogledate na spodnjem linku, v kratkem pa bom objavila tudi povzetke nekaterih predavanj.
http://sava-frankfurt.de/wp-content/uploads/2014/11/20.-Posvet-Program.pdf

Kot ponavadi so vzporedno s predavanji potekale delavnice (folklorna, dramska, pevska in delavnica retorike). Udeleženci delavnic so se na zaključni sobotni prireditvi predstavili in pokazali, kaj so se naučili. Gostujoče društvo je prisotne ob obletnici presenetilo s torto velikanko, ki jo je razrezal dolgoletni predsednik koordinacije Jože Švajger. Manjše presenečenje je bilo pripravljeno tudi meni in ministru Gorazdu Žmavcu, ki sva ravno na ta dan praznovala rojstni dan.

Vikend smo preživeli izredno aktivno, vendar pa smo našli čas tudi za zabavo in pogovor z dragimi prijatelji, saj nekatere zaradi večjih razdalj vidimo le enkrat ali dvakrat na leto. Dogovorili smo se, da bo posvet 2016 potekal ponovno na že znani lokaciji v Basmu, najverjetneje v začetku marca. Želela bi si, da bi se posveta v prihodnje udeležilo še več Slovencev, saj nam vsem prisotnim da izredno veliko: nova znanja, poznanstva in energijo za nadaljnje delo.

Kako smo se imeli, veliko povejo tudi spodnje fotografije.

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

POROČILA

Gledališka igra Dekliščina v Augsburgu in Stuttgartu, 6. in 7.3.2015

Koordinacijski odbor za južno Nemčijo je prvi vikend letošnjega marca v goste pripeljal gledališko skupino Kulturnega društva Svoboda iz Senovega, ki nam je dvakrat odigrala igro Dekliščina, in sicer v Augsburgu in v Stuttgartu. Skupina iz Senovega je leta 2014 dobila nagrado za najboljšo gledališko predstavo občinstva na festivalu komedije v Pekrah.

Za nekatere se je zanimiv vikend začel že v petek, 6.3., ko se je avtobus z gledališko skupino in nekaj gosti iz domačega Senovega odpeljal proti Nemčiji. Zvečer istega dne so se ustavili pri Slovencih v Augsburgu, kjer so odigrali prvo predstavo in se pozabavali s člani domačega društva Drava. V Augsburgu sem se jim pridružila tudi sama. Prireditve so se udeležili številni člani domačega društva, pa tudi nekaj gostov iz Muenchna, med njimi konzulka I. reda Mateja Stojanović s soprogom. V imenu gostiteljev se je s cvetjem vsem nastopajočim in ostalim članom ekipe zahvalil predsednik društva Franc Kolman. Tudi gostje iz Senovega niso prišli praznih rok in so predsedniku društva izročili knjigo o domačem kraju ter čokoladno vino.

igra (21)

igra (30)

igra (32)

igra (49)

igra (72)

igra (100)

igra (135)

igra (172)

igra (178)

igra (184)

igra (201)

Skupaj smo nadaljevali pot proti Stuttgartu. V soboto, 7.3. smo se sprehodili po mestu, nekateri so obiskali mecedesov muzej, zvečer pa smo se skupaj odpeljali v dvorano v Stuttgartu, kjer je gostujoče društvo Triglav priredilo tradicionalno zabavo ob dnevu žena.

igra (214)

igra (224)

igra (229)

igra (234)

igra (237)

igra (245)

Med gosti smo pozdravili generalnega konzula Jožeta Kečka s soprogo, ki nam je povedal nekaj besed ob dnevu žena, in številne obiskovalce iz Stuttgarta in okolice, nekaj jih je prišlo celo iz Švice. Igralci gledališke skupine so nas nasmejali, na trenutke malo šokirali, vsekakor pa nas najbrž vse prisilili k razmisleku, kakšno življenje živimo, kakšne so naše vrednote, kako pomembni sta dobra komunikacija in odkritost, pa še marsikaj drugega. Prepričana sem, da so se nas dotaknili ravno tisti odlomki igre, ki na nek način govorijo o nas samih ali komu, ki nam je blizu. Morda smo kaj podobnega sami doživeli ali pa videli v svoji bližini, morda določeno ravnanje obsojamo in se nam zdi nesprejemljivo, morda bi kaj radi storili, pa si ne upamo. Prav mogoče je, da nam je kak prizor postavil ogledalo pred obraz in nam pokazal, kako površno je naše prijateljstvo, v kako prazni vezi živimo, kako malo poznamo svojega partnerja, kako se nam niti sanja ne, kaj je partnerju všeč in česa ne mara, kako se vse premalo pogovarjamo. Vsekakor pa upam, da nas je večina ob gledanju uživala. Igralci so dali res vse od sebe, saj so bile njihove vloge več kot težke. Konec koncev se zgodbe razpletejo tako, da so vsi udeleženi zadovoljni: mlad par se začne pogovarjati in ukvarjati drug z drugim, izkaže se, da še nerojeni otrok ni bil plod ene nore noči, ter da je skok čez plot vedno posledica nezadovoljstva v lastni vezi in ne reši ničesar itd. Predsednik društva Triglav in moja malenkost sva se obiskovalcem iz Slovenije zahvalila s simboličnimi darilci, mi pa smo od njih prav tako dobili v dar knjigo in čokoladno vino.

igra (261)

igra (277)

igra (292)

igra (309)

igra (315)

igra (323)

Folklorna skupina društva Triglav nam je zaplesala belokranjski ples, medtem ko se je glasbena skupina Calypso pripravljala za svoj nastop. Tudi fantje skupine Calypso so v nadaljevanju sobotne zabave opravili odlično delo. Le malokdo je lahko sedel za mizo, tako da je bilo plesišče ves čas polno. Izbira pesmi je bila dobra in raznolika. Res so pravi bend za žur. Izžrebali pa so tudi tri srečneže, ki so brezplačno dobili njihovo zgoščenko.

igra (329)

igra (355)

igra (366)

igra (367)

igra (373)

igra (384)

igra (395)

igra (415)

igra (419)

igra (424)

igra (474)

igra (476)

igra (478)

igra (488)

igra (430)

igra (406)

igra (408)

igra (404)

igra (399)

igra (403)

Za našo koordinacijo je bila organizacija gledališkega dogodka ognjeni krst, tako da nismo bili povsem sigurni, koliko ljudi se bo odzvalo vabilu. Tudi zaradi tega smo veseli, da je bil obisk na obeh prizoriščih res fantastičem, kar nam daje energijo in motivacijo, da bomo podobne dogodke organizirali tudi v bodoče.

Iskrena hvala gledališki skupini iz Senovega, skupini Calypso z Gorenjske, članom društev Drava in Triglav, ki so pomagali na obeh prireditvah, Uradu RS za Slovence po svetu, ki je sofinanciralo obe prireditvi in seveda vsem vam, ki ste naše delo počastili s svojim obiskom.

SAMSUNG CSC

POROČILA

28. folkloriada v Ulmu, 27.09.2014

Poročanje v Rodni grudi z 28. folkloriade v Ulmu. Na isti dan je društvo Slovenija iz Ulma obeležilo tudi 35. obletnico delovanja.
http://rodnagruda.si/aktualno/2014100612443713

Organizatorji so se zelo potrudili in nam pripravili izredno bogato prireditev. Poleg nastopajočih folklornih skupin sta nastopili dve gostujoči skupini iz Slovenije, domači pevski zbor in portugalska skupina iz Ulma. Obeležili so tudi 35. obletnico delovanja in nam v parih besedah predstavili delo društva od začetkov pa do danes. Iskreme čestitke še enkrat in še veliko bogatih društvenih let.

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

SAMSUNG CSC

POROČILA

POROČILA Z 19. POSVETA SLOVENSKIH DRUŠTEV, Althütte, 9.-11.5.2014

OBJAVLJAM POROČILA OZ. MNENJA TISTIH PREDAVATELJEV / VODIJ DELAVNIC, KI SO MI POSLALI SVOJE MISLI. ISKRENA HVALA ZANJE!

Vrstni red prispevkov je enak vrstnemu redu predavanj na posvetu. Na koncu so objavljeni prispevki vodij delavnic.

2014-04-28-program-19-posveta-final

Primož Ilešič – Pozdravne besede sekretarja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

Draga Gabrijela, spoštovani kolega Andrej,

prisrčna hvala za vse, kar sta storila dobrega za ta “posvet” in na tem “19. posvetu”! Hvala za odlično organizacijo in za odlično izvedbo »posveta«. Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu zelo cenimo »posvet« kot tradicionalno in najpomembnejšo prireditev Slovencev v Nemčiji, ki s svojo tradicionalnostjo in z aktualnimi vsebinami, ki jih zajema, daje življenju Slovencev v Nemčiji posebno dodatno kvaliteto. Program posveta je bil dobro zastavljen in strokovno izveden, predvsem pa je prijetno presenetil s svojo uravnoteženostjo. Zelo mi je bilo všeč, ker ni bil prenatrpan z vsemi mogočimi vsebinami, čutilo se je, da so posamezne teme premišljeno izbrane, in da so “predavatelji” notranje izgrajene osebnosti, ki ne posedujejo le obilico znanja in izkušenj, temveč znajo to znanje in izkušnje tudi ustrezno notranje preoblikovati, sintetizirati in posredovati drugim, kar seveda zahteva sposobnost nadgrajevanja in življensko modrost. Pri nekaterih je šlo za resnična pričevanja, kjer smo lahko začutili enost osebe, njene poti in resnice, ki nam jo je razodevala, kakor se je n.pr. dogajalo na predstavitvi ddr. Mire Delavec. Kraj “posveta” (razgled, zelenje, otroško igrišče z zanimivimi igrali, arhitektura stavbe) je bil zelo primerno izbran – vsak kraj ima namreč svoj “genius loci”, kar ni ravno zanemarljivo. Tudi bolj “posvetne” zadeve, kot recimo hrana, so bile kvalitetne in v zadostnih količinah. Vse pohvale gredo tudi udeležencem “posveta”, njihovi dobri volji in odprtosti! Le tako naprej, v smeri kvalitete, dober glas seže v deveto vas!

Iskrene čestitke!

Z najboljšimi željami, Primož

dr. Irma Kern – Študij slovenščine na Univerzi v Tübingenu

V Stuttgartu, natančneje v mestecu Allthütte, je bila od 9. do 11. maja tradicionalna prireditev Posvet slovenskih društev, letos že devetnajsti po vrsti. Organiziralo ga je Društvo Triglav, v imenu katerega je levji delež pri organizaciji nosil njegov predsednik Andrej Vudler v sodelovanju z go. Gabrijelo Žagar, vodjo koordinacije slovenskih društev v južni Nemčiji in članico Sveta vlade za Slovence po svetu. Pokrovitelj Posveta je bil Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot lektorica slovenščine na Univerzi Tübingen sem na Posvetu sem predstavila študij slovenščine na Univerzi v Tübingenu.

Navzoče sem s Prešernovo pesmijo Slovo od mladosti spomnila, kako Prešeren v pesmi pravi, da čeprav je mladost včasih težka, je vendar najlepše obdobje v človekovem življenju. Zven pesnikove besede je tako približal svet slovenščine v Tübingenu.

Študij slovenščine v okviru programa študija slavistike na Univerzi v Tübingenu, ki sodi med pet klasičnih nemških univerzitetnih središč (poleg Tübingena še Marburg, Freiburg, Göttingen, Heidelberg), je ne le za nemške študente, pač pa tudi za mlade Slovence, ki so večinoma odraščali in se izobraževali v Nemčiji, ena od privlačnih možnosti za izbiro študijske smeri na področju humanistike. Na Eberhard-Krlovi Univerzi v Tübingenu poteka na Filozofski fakulteti študijski program slavistika. Študenti slavistike lahko ta program študirajo kot glavni predmet (Hauptfach) ali stranski predmet (Nebenfach). V obeh primerih morajo izbrati za študij dva slovanska jezika, in sicer je prvi vedno ruščina, poljščina ali češčina, kot drugi jezik pa lahko poleg omenjenih treh ter BKS izberejo tudi slovenščino. Predstavitev posameznih modulov študija je navzočim pokazala, da poteka študij slovenščine kot drugega slovanskega jezika po programih Bachelor, Masters in doktorski študij. Študij omogoča poleg jezikovnih spretnosti v slovenskem jeziku tudi spoznavanje slovenskega jezika, literature, umetnosti in kulture. V sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi /tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani študenti spoznavajo slovenski kjezik in kulturo tudi na vsakoletnem Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani, na organiziranih filmskih večerih in gostovanjih slovenskih profesorjev v Tübingenu, zlasti na prireditvah ob slovenskem kulturnem prazniku.

Slovenci smo lahko zelo ponosni, da študenti lahko študirajo slovenščino v mestu, kjer se je rodila prva slovenska knjiga, obenem pa na Univerzi Tübingen, ki danes sodi med elitne nemške univerze. Trenutno poteka študij v okviru programa slavistika, naša velika želja pa je, da bi slovenščina postala samostojen študijski program. Nosilec študija slovenščine je lektorat slovenščine na oddelku Slavisches Seminar.

Ko sem predstavljala Trubarjevo mesto in kako mesto še danes živi s Trubarjem ter njegovo dediščino, me je zelo razveselilo, da se je slovenska veleposlanica v Nemčiji ga. Marta Kos vključila v pogovor o novi najdbi Trubarjevega dela Cerkovna ordnunga v Memmingenu. Povedala je, kako si veleposlaništvo prizadeva , da bi Trubarjevo delo Slovenija odkupila in bi tako postalo del slovenske nacionalne kulturne dediščine. V tem prizadevanju jo vsi podpiramo in ji vsi želimo veliko uspeha.

Na Posvetu, ki je bil odlično organiziran, je bila zelo slovenska, prijetna atmosfera, za kar gre vsa pohvala ge. Gabrijeli Žagar in g. Andreju Vudlerju.

Lep pozdrav iz Tübingena, Irma

dr. Marijanca Ajša Vižantin – Od dopolnilnega pouka slovenščine v Baden-Württembergu in na Bavarskem do pouka v slovenski šoli v Kopru IN Okrogla miza in polstrukturirani intervjuji v okviru raziskovalnega dela “Vloga in pomen posveta za Slovence v Nemčiji”

1. Od dopolnilnega pouka slovenščine v Baden-Württembergu in na Bavarskem do pouka v slovenski šoli v Kopru
V času binkoštnih počitnic smo SKŠD Drava Augsburg, Velimir Brunski in Marijanca Ajša Vižintin v šolskem letu 2011/12 prvič organizirali obisk v slovenski šoli v Kopru, in sicer za otroke, ki v Nemčiji poleg redne nemške šole enkrat tedensko obiskujejo tudi slovenski dopolnilni pouk. Za sodelovanje smo prosili ravnateljico Franko Pegan Glavina na Osnovni šoli Elvire Vatovec Prade, Koper, ter poiskali družine prostovoljke. Učencem Velimirja Brunskega (Bavarska) so se naslednje leto pridružili še učenci ddr. Mire Delavec (Baden-Württemberg). Tretji teden v maju 2013 so hodili otroci skupaj k pouku v Kopru, popoldan pa na običajne dejavnosti otrok, pri katerih so gostovali (glasbena šola, balet, jahanje, plavanje, plezanje, gimnastika idr.). Enkrat smo se srečale vse družine gostiteljice in gostje ob morju ter se odpravili na ogled koprskih znamenitosti, eno dopoldne pa smo odšli na izlet v Sečoveljske soline. Otroke smo obdarili s soljo iz Sečoveljskih solin in s knjižnimi darovi Javne agencije RS za knjigo (Izbrane Rozine v akciji Andreja Rozmana Roze, Blazno resno o šoli Dese Muck, Geniji v kratkih hlačah Slavka Pregla ali Majnice Toneta Pavčka). Nekatere družine smo ohranile prijateljske stike in se poleti obiskale v Sloveniji ali Nemčiji, kar so dragocene medkulturne izkušnje za vse nas. Hvala vsem za podporo in sodelovanje!

2. Okrogla miza in polstrukturirani intervjuji v okviru raziskovalnega dela “Vloga in pomen posveta za Slovence v Nemčiji”
Z organizatorji 19. posveta (SKUD Triglav Stuttgart), z nekaterimi udeleženci, vodjami delavnic in s predavatelji sem opravila polstrukturirane intervjuje (nastalo je več kot 100 posnetkov). Zanimalo me je, zakaj prihajajo na posvete, kolikokrat so že bili na posvetih, katerih dejavnosti se udeležujejo (predavanje ali delavnice; katere delavnice), kako nove izkušnje in znanje uporabijo v nadaljnjem delu v društvih, kaj jim posvet pomeni in kakšna je po njihovem mnenju vloga posveta za Slovence, živeče v Nemčiji. Večino sem vprašala tudi, kdaj in zakaj so se priselili v Nemčijo – in zakaj so ostali v Nemčiji, saj so mnogi prišli »le za nekaj let«. Med okroglo mizo in intervjuji so prišla na dan še mnoga druga vprašanja in izkušnje, npr. vprašanje jezika, državljanstva, identitete, obiskov v Sloveniji, sodelovanja v društvih, postopno prevzemanje vodstva društev s strani mlajše generacije (potomci priseljencev iz 70. ali 80. let, t. i. druga generacija, oz. novi priseljenci), ki v tem ne vidijo »revolucije, ampak evolucijo«, nove vsebine, ki si jih želi mlajša generacija na posvetih in v delovanju društev, novi priseljenci, ki prihajajo v Nemčijo zadnjih deset let itd. Rezultati bodo objavljeni v znanstvenem članku in predstavljeni na 20. jubilejnem posvetu v Frankfurtu, če boste želeli. Organizatorjem čestitam za strokovno in prijetno organizacijo 19. posveta! Hvaležna sem vsem za zaupanje, za osebno perspektivo in odgovore na zastavljena vprašanja. Najlepša hvala za sodelovanje in prijetno druženje v Althütte; se že veselim 20. posveta!

Dr. Marijanca Ajša Vižintin, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU

ddr. Mira Delavec Touhami – Predstavitev lastne knjige Hči puščave

Spoštovani organizatorji 19. posveta,
najprej bi vam želela iz srca čestitati za izvrstno organizacijo dogodka. Zavedam se, da niste imeli lahko naloge, a s svojo predanostjo in vztrajnostjo ter skupnim znanjem ste pripravili čudovit dogodek, ki je za Slovence v Nemčiji zelo pomemben. Bogate delavnice, ki so jih vodili različni uveljavljeni ustvarjalci, pa so tiste, ki še bolj nadgradijo že tako vsbinsko bogat program. Hvaležna sem, da tudi učitelji dopolnilnega pouka slovenskega jezika v Nemčiji, ki smo napoteni na to delovno mesto s strani Ministrstva za izobražeanje, znanost in šport, lahko predstavimo svoje delo ter vlogo in pomen poučevanja slovenskega jezika in kulture med našimi rojaki. Pri tem udeleženci posveta dobijo tudi aktualne informacije. Na letošnji posvet sem bila vabljena tudi v vlogi predavateljice, in sicer sem predstavila svojo knjigo. Vesela sem, da posvet daje možnost predstavitev tudi drugih vsebin. Zame osebno je bila to zelo lepa izkušnja in se zanjo iskreno zahvaljujem. Želim vam uspešno še naprej in veliko dobre energije.

Prisrčen pozdrav,
ddr. Mira Delavec Touhami, učiteljica DPS v Mannheimu

Jožef Keček – Gospodarsko sodelovanje mer ZRN/Baden-Württemberg – R Slovenijo

V letu 2013 je blagovna menjava med državama dosegla 8,69 mrd EUR oz. za 2,1% več kot v 2012. Izvoz Slovenije v Nemčijo je znašal 4,44 mrd EUR (-0,15%), uvoz iz Nemčije pa 4,24 mrd EUR (+4,6%). S tem je menjava z Nemčijo dosegla nov rekord. Slovenija ima z Nemčijo 200 milijonov evrov presežka.

Obseg blagovne menjave z Nemčijo je leta 2013 obsegal 20,3% celotne menjave Slovenije; izvoz v Nemčijo je predstavljal 20,6 % celotnega izvoza, uvoz iz Nemčije pa 19,1 % celotnega uvoza.

Med državama blagovna menjava poteka predvsem na postavkah električni proizvodi, avtomobili in avtomobilski deli, stroji, umetne mase, jeklo, pohištvo.

Gospodarsko sodelovanje s posameznimi deželami:

Po informacijah nemškega statističnega urada je bilo največ blagovne menjave v letu 2013 z deželami Baden-Württemberg (27 % delež), Severnim Porenjem-Vestfalijo (19,3 % delež) in Bavarsko (18,5 % delež). Izvoz v Baden-Württemberg je dosegel 1.5 milijarde EUR, uvoz pa 788 mio EUR. Izvoz v Severno Porenje-Vestfalijo je dosegel 970 mio EUR, uvoz pa 687 mio EUR. Izvoz v Bavarsko je znašal 960 mio EUR, uvoz pa 635 mio EUR.

Gospodarsko sodelovanje z Zvezno deželo Baden-Württemberg:

RS z deželo Baden-Württemberg sicer nima vzpostavljenega rednega političnega dialoga, kljub temu pa niso zanemarljivi statistični podatki gospodarske menjave. RS kar 30 % celotnega izvoza v Nemčijo uresniči ravno v Baden-Württembergu, med tem ko je delež uvoza iz te dežele 26 % in je s tem na prvem mestu med nemškimi zveznimi deželami (sledijo Severno Porenje-Vestfalija in Bavarska). Največji delež predstavlja sodelovanje na področju avtomobilske industrije (avto deli).

Nemčija v celoti je drugi največji trgovski partner Slovenije (za Italijo). O intenzivnem gospodarskem sodelovanju pričajo številke: Izvoz iz BW v RS v letu 2013: 788,5 mio. EU, uvoz iz RS v BW v letu 2013: 1.533,9 mio. EUR.

Investicije:

ZR Nemčija in Slovenija sta gospodarsko dobro povezani. Nemčija je četrti največji investitor v Slovenijo. Več kot 20% slovenskega izvoza gre v Nemčijo. Največji delež v Baden-Wurttenberg, Severno Porenje – Westfalen in Freistaat Bayern.

V Sloveniji je cca 550 podjetij z udeležbo nemškega kapitala, ki zaposlujejo preko 46.000 delavcev. Ta podjetja ustvarijo letno 7,0 milijard Eurov prihodkov, kar pomeni cca 20% vseh prihodkov slovenske industrije. Največ teh podjetij je v predelovalni in dodelavni industriji (50%).

Večji nemški vlagatelji v Slovenijo so:

Hella Saturnus (svetlobna oprema za avtomobilsko industrijo; 1.900 zaposlenih; 250 mio € letnih prihodkov; v zadnjih par letih ponovno investirali 20 mio€);
Siemens Slovenija (infrastrukturni projekti; 65 mio € letnih prihodek);
BSH – Bosch-Siemens (mali gospodinjski aparati; 270 mio € letni prihodek; izteka se naložba 30 mio €, do zdaj že vložili preko 150 mio €;);
Porche Slovenija ( trgovina z avtomobili; letna realizacija 250 mio €)
Henkel ( kemikalije; 170 mio € letni prihodki)
Bayer ( prodaja zdravil; 100 mio € letnih prihodkov)
Splošna plovba Piran – ladjar Peter Dohle – (170 mio € letnih prihodkov)
Ergo – Munich RE ( pozavarovalnica in zavarovalnica);
Odelo ( proizvodnja svetil za avtomobilsko industrijo; 900 zaposlenih; 125 mio € letni prihodek)
Knauf Insullation ( kamena volna; 350 zaposlenih; 70 mio € letnih prihodkov)
Drogerie Markt

V Sloveniji obstaja kar nekaj državnih instrumentov za podporo tujim naložbam. Tako je vsako leto objavljen državni Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v Slovenijo. Preko razpisa se lahko delno pridobi nepovratna sredstva za materialni in nematerialni del investicije. Podjetje, ki investira mora seveda biti registrirano v Sloveniji, je pa lahko v lasti tuje pravne ali fizične osebe. Konkurirajo lahko podjetja, ki odpirajo najmanj 5 novih delovnih mest. Če je investicija večja kot 12,0 mio € pa so možne tudi posebne vladne spodbude po posebnem programu brez javnega razpisa. Ti inštrumenti so vsekakor pomembna vzpodbudna za nemška podjetja.

Ustanovitev poslovnega kluba Baden-Württemberg – Slovenija:

Na pobudo KMU, je skupina podjetnikov iz nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in iz Republike Slovenije prevzela gospodarsko iniciativo intenzivnega sodelovanja med malimi in srednjimi podjetji z obeh strani. V ta namen je bil v začetku maja 2014 registriran BW-slovenski poslovni klub (Uradna otvoritev PK bo predvidoma 01.06.2014).

Temeljni cilji in naloge:

Vzpodbujanje sodelovanja med podjetniki iz dežele Baden-Wunterberg in iz Republike Slovenije.
Promoviranje konkurenčnih prednosti R Slovenije in Slovenijo kot državo naravnih presežkov in razvojnih priložnosti.
Nudenje konkretne podpore nemškim podjetjem za sodelovanje s slovenskim gospodarstvom
V sodelovanje vključiti v večji meri srednja in mala podjetja iz dežele B-W, ki so bila do sedaj v največji meri pozabljena pri teh povezovalnih aktivnostih.

Dejan Valentinčič – Slovenija in rojaki zunaj matične domovine

V predavanju je bila predstavljena iniciativa Evropska Slovenija – kakšno Slovenijo hočemo. Gre za iniciativo dvajsetih mladih izobražencev med 30 in 40 letom starosti, ki so nezadovoljstvo s trenutnim stanjem v Sloveniji izrazili tako, da so predstavili jasno alternativo – pripravili so zbornik Evropska Slovenija – prispevki za nov nacionalni program, v katerem so vsak iz svojega vidika predstavlili vizijo razvoja Slovenije. Dejan Valentinčič je v zborniku prispeval prispevek Slovenija in rojaki izven meja matične domovine. To je bila tudi osrednja tema pri predstavitvi na posvetu slovenskih društev delujočih v Nemčiji. Predavatelj je predstavil ustavne temelje iz katerih izhaja, da skrb Slovenije za rojake izven matice ne more biti le stvar čustev in želja, ampak je to tudi ustavna obveza Slovenije. Predstavljena je bila kratka analiza sedanjega stanja na tem področju ter predlagani konkretni ukrepi, ki bi omogočili, da začnejo matica, zamejstvo in zdomstvo delovati kot ena zaključena celota. Poslušalci so ideje zelo pozitivno sprejeli ter predlog ukrepov jasno podprli ter se v razmišljanje tudi aktivno vključili. Najdlje so se sogovorniki zadržali ob ideji, da je potrebno nujno ohraniti funkcijo ministra brez listnice za Slovence v zamjestvu in po svetu ter bi moral minister avtomatično postati tudi podpredsednik vlade ter ob ideji, da bi bila nujno potrebna večja obveščenost o dogajanju pri rojakih v zdomstvu v šolah in medijih v Sloveniji. S posebno simpatijo so poslušalci sprejeli predlog, da bi bilo potrebno tematiko vsakodnevno vključiti tudi v vremenske napovedi, saj bi prebivalci Slovenije tako vsakodnevno na že nezavedni ravni ponotranjili, da Slovenci živijo tudi izven Slovenije in so za matico pomembni.

Povezava do kolumne v Delu na to temo:

http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/matica-zamejstvo-in-izseljenstvo-tri-evropske-slovenije.html

Še enkrat najlepša hvala za vse in prav lepe pozdrave, Dejan

Gabrijela Žagar – Razprava med predstavniki slovenskih društev in predstavniki državnih organov o boljšem povezovanju in sodelovanju, tako na kulturnem kot gospodarskem področju

Z zadovoljstvom ugotavljam, da je kvaliteta naših posvetov vse višja in višja. Prav vsa predavanja so bila zanimiva, predavatelji so se odlično pripravili in znali pritegniti prisotne. Nekatera predavanja so nas nasmejala, druga spravila v jok, ob nekaterih izjavah smo se zamislila, prav vsa pa so se nas dotaknila. Iskrena hvala še enkrat vsem, ki ste se odzvali našemu vabilu.

Tudi delavnice so brezhibno potekale. Tako vodje delavnic kot sodelujoči so bili izredno zadovoljni in v okviru zaključne prireditve ponosno predstavili, kaj so se naučili. Najlepša hvala vsem vodjem za izredno požrtvovalnost pri izvedbi delavnic. Vsekakor pa bi bila vredna razmisleka pobuda, da bi bila predavanja ločena od delavnic, saj nas je kar precej takih, ki bi si želeli biti hkrati na dveh koncih, na predavanjih in na kateri od delavnic.

Hvala predstavnikom države za obisk in vaš prispevek. Vaših obiskov smo vedno veseli, saj nam tako država »kaže«, da ji je mar. Poleg tega so taka srečanja idealne priložnosti, da se pogovorimo o raznoraznih temah, tako uradnih kot malo manj uradnih.

Želela bi si nekoliko večjega sodelovanja med posameznimi društvi, kar bi se reflektiralo tudi v večji obiskanosti prireditev, vključno s posvetom slovenskih društev.

Iskrena hvala tudi vsem predstavnikom društva Triglav iz Stuttgarta, ki so pomagali pri organizaciji posveta.

Barbara Gabrielle – vodja glasbene delavnice

Glasba povezuje, nas odpira, pripoveduje skozi besede, motivira, osrečuje… in vzvalovi Ljubezen, ki je ze od nekdaj v nas. V tem srečanju in druženju smo se znova spominjali, kako je vse že tu… in se veselili, kot otroci, ki se skozi igro, kjer je prostor za vsakega, povežejo… Melodije iz domačih krajev prinašajo slike, spomine, emocije in še mnogo bolj vam zdomcem, ki koprnite po domu. Kar sem hotela storiti, je spomniti nas, da dom imamo v srcu in da ga nosimo ves čas v sebi. Prinesla sem sebe, koncertino, pesmi, ki v meni pojejo in vedno tudi telo zazibljejo v ples in hranijo… in tako sem podelila pojočemu svoje sonce in smo ga drug drugemu prižigali in bili hvaležni, da smo se srečali skozi pesem in skozi solze, ki pa celijo…

Tone Partljič – vodja dramske delavnice

Ker sem bil, če se le ne motim, že kar na prvem “srečanju”, se seveda spomnim tistih prvih soočenj, nasprotujočih stališčih, političnih polemik, “dveh” strani zdomcev (verska središča, še včeraj “jugoslovanska” društva…), lahko vesel ugotovim, da se je dnevna politika v zadnjih letih umaknila dialogu, strokovnim posvetom in predvsem kulturnemu dogajanju, torej folklori, petju, gledališki dejavnosti, retoriki…

Srečanje v letošnjem maju je bilo na novi (odlični) lokaciji, z dobrim standardom bivanja in hrane, a tudi prostori za delavnice. Prvikrat se je prijavilo “solidno” število zdomcev v retorično in recitacijsko-gledališko delavnico. Vsi voljni dela in vsi z določeno mero talenta. In vsi malo radovedni in z manj izgovori “jaz ne bi”, “nisem še nikoli nastopil”… Bili so voljni lepo in pravilno izgovarjati slovenske besede, iskati pomen, dodajati koristne pripombe. Z gospo Ireno Fištravec-Polak, ki je sicer opravila nekaj “svoje stroke” retorike, sva ugotovila, da je javen nastop tako “retoričen” kot “gledališki”. Upoštevati mora tiste, ki so jim besede, govori, nastopi namenjeni. Kot predavatelj sem zelo zadovoljen, upam, da so bili dragi sodelavci in izvajalci tudi.

Opomba in predlog:
V prvih letih smo bili pritegnjeni tudi v delo in posvet učiteljev, kar je bilo dobro zato, ker smo posredovali recimo tekste in “točke” tudi njim, nastopali so z nami in dvignili nivo in bili povezani z mladino in odraslimi, kakor tudi sicer pri svojem delu. Škoda, da na srečanjih vozimo na dveh tirih. Zlasti, ker se zdi, da recimo Vinko in kolegice to počno in da bi z njimi lahko odlično sodelovali. Tone Partljič

SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC SAMSUNG CSC