Koordinacija slovenskih društev

Žal mi je na prireditvi “crknil” fotoaparat, zato objavljam nekaj fotografij in video posnetkov z dogodka v Stuttgartu, ki sta ga organizirala SKUD Triglav v sodelovanju s Koordinacijo slovenskih organizacij v južni Nemčiji, ki sem jih naredila s svojim mobilnim telefonom. Temu primerna je tudi kvaliteta. V zaključku še nekaj fotografij z nedeljskega potepanja po Ludwigsburgu z gledališko skupino, preden smo jih “spustili” na pot nazaj proti domovini. Mislim, da je bila zabava tako dobro obiskana, kot že dolgo ne, tako da nam je kot ste lahko ugotovili začelo zmanjkovati tako sedišč, kot pijače in jedače. Tisti, ki imate izkušnje z organizacijo podobnih dogodkov, veste, kako težko je predvideti, kakšen bo obisk, tako da smo, glede na to, da smo morali večkrat že kar nekaj artiklov vreči stran, bili pri nakupu tokrat previdnejši. Upam pa, da vseeno nihče ni ostal lačen ali žejen. Najlepša hvala vsem članom SKUD Triglav, ki so cel dan pridno delali; nabavljali, pripravljali dvorano, nam kuhali, stregli in na koncu še vse pospravili. Izjemna in res dobro vpeta ekipa ste. Resnična hvala tudi vsem, ki ste nam na odru popestrili večer, pri tem mislim na Gledališko društvo Vurberk, ki nam je uprizorilo komedijo Prigode topničarja Jožeta iz Zgornjega Dupleka in učence slovenske šole z učiteljem Vinkom Kraljem. Ste slišali, kaj se je zgodilo z Joževim glidekom ali kako lepo so mamice opisovali otroci? Kolikor niste slišali, vas dogajanje na odru ni dovolj zanimalo ali pa ste sedeli poleg tistih, ki so se precej nespoštljivo pogovarjali med seboj ali smejali, medtem, ko so se nekateri trudili na odru. Veste, da povem, kar mislim in tole je moralo biti povedano. V veliko veselje nam je bilo imeti v gosteh tudi avtorico knjige, na podlagi katere je bila pripravljena komedija, gospo Bredo Mulec, in dva urednika založbe Litera iz Maribora, ki je knjigo izdala. Ansambel Opoj nas je v nadaljevanju odlično razmigal. Fantje imajo enkratne glasove, raznolik repertuar in znajo narediti res dobro zabavo. Tudi njim iskrena hvala. Lepo je bilo videti “stare obraze”, s katerimi smo se pred korono redno srečevali in upam, da se kmalu spet kje srečamo. Hvala tudi vsem vam za obisk in dobro energijo, ki ste jo prinesli s sabo. Veseli bomo kakšnega prijaznega komentarja, kako ste se imeli, pa tudi kake konstruktivne kritike, da bomo lahko naslednjič še boljši.

Nekaj ljudi me je na prireditvi nagovorilo, da niso mogli slišati vsega, kar sem povedala na začetku na temo mednarodnega dneva žena, tako da še tu objavljam tekst.

“Glavni razlog našega današnjega druženja je mednarodni dan žensk, ki ga obeležujemo vsako leto osmega marca, društvo Triglav pa prvo soboto po tem datumu pripravlja tradicionalno zabavo ob dnevu žena.

Med iskanjem informacij o znanih Slovenkah sem naletela na internetno stran »I feel Slovenia«, s katere povzemam nekaj informacij. Že slovenski pesnik France Prešeren je v svoji Zdravljici med drugim izpostavil in počastil Slovenke, »prelepe žlahtne rožice«. Izjemne Slovenke najdemo na številnih področjih, tako v umetnosti, kot v kulturi, športu, znanosti, politiki, gospodarstvu in pri humanitarnem delu. Tu bom izpostavila le par izmed njih.

Barbara Celjska – V zgodovinskih virih je Barbara Celjska iz mogočne rodbine grofov Celjskih opisana kot visoka, vitka, nenavadno lepa, inteligentna ženska, obdarjena z naravnim talentom za politiko in diplomacijo. S poroko z najvplivnejšim evropskim vladarjem 14. stoletja Sigismundom Luksemburškim, je tudi sama postala ena najvplivnejših žensk tistega obdobja, in sicer je postala ogrska, češka in nemška kraljica ter s tem najvišje kronana glava v slovenski zgodovini.

Ita Rina – Ita Rina je bila kraljica filma v 20. in 30. letih 20. stoletja. Nekateri jo postavljajo ob bok Greti Garbi in Marlene Dietrich. Dvajsetletna Kraševka je svojo srečo poskusila v takratni filmski metropoli Evrope – Berlinu. Njena kariera se je strmo dvigovala. K temu sta najbolj prispevala filma Erotikon (1929) in Obešenjakova Tončka (1930). Dobila je številne ponudbe iz hollywoodskih studijev, da bi svojo kariero nadaljevala in nadgrajevala v ZDA, vendar pa je ponudbe zaradi ljubezni zavrnila in odšla v Beograd.

Ivana Kobilca – Ivana Kobilica je bila samosvoja slikarka, ki je kljubovala družbenim normam konec 19. in v začetku 20. stoletja ter je živela po svojih pravilih. Za slikarsko kariero se je odločila zelo zgodaj, že pri 16-ih letih. Njen opus obsega več kot 350 likovnih del, med katerimi velja omeniti sliki Poletje in Likarice, ki sta bili razstavljeni tudi na mednarodni razstavi v Parizu. Med najbolj znanimi deli je še Kofetarica, slika, ki je bila pri srcu tudi slikarki sami in je do konca življenja ni prodala.

Dr. Franja Bojc Bidovec – V Bolnici Franja so med 2. svetovno vojno rešili življenje številnim partizanom. Bolnica je delovala skrita očem v ozki soteski na območju Cerknega. Ime je dobila po izjemni zdravnici dr. Franji Bojc Bidovec, ki je z veliko požrtvovalnostjo prevzela vodenje bolnišnice in poskrbela za njeno širitev. Po njej je imenovan tudi najbolj znani slovenski kolesarski maraton – Maraton Franja.

Še ena ženska, ki na svojem področju kraljuje danes. – Ana Roš je ena najboljših kuharskih mojstric na svetu, ki je nase opozorila leta 2016, ko je sodelovala na dogodku Cook it Raw v konkurenci moških kolegov in že takrat navdušila. Sloves ji je prineslo sodelovanje v seriji Chef’s Table na Netflixu in leta 2017 je bila razglašena za najboljšo chefinjo na svetu. Kuharska samoukinja, ki je obesila kariero strokovnjakinje za mednarodne odnose na klin in se posvetila ustvarjanju v kuhinji, navdih črpa predvsem iz kulinarične tradicije Doline Soče. Njen ustvarjalni duh in spajanje lokalnih okusov na sodoben način je navdušilo tudi gastronomskega velikana Michelin, ki je Hiši Franko namenil dve svoji prestižni zvezdici.

Če bi želeli našteti vse ženske, ki so kljubovale družbenim normam, pogumno in včasih trmasto sledile svojim sanjam in se dvignile iz povprečja, bi bil seznam zelo dolg. Med številnimi imeni, ki izstopajo, najdemo vrsto mojstric pisane besede, kot sta denimo pisateljica Zofka Kveder, tudi borka za pravice žensk, ter pesnica Lili Novy, ki sta med drugim izpostavljeni na mednarodni Poti pisateljic.

Imamo številne vrhunske športnice, ki so se vpisale med športne legende. Ena teh je alpska smučarka Tina Maze, dvakratna olimpijska in štirikratna svetovna prvakinja, ki ima še vedno v lasti rekordno število doseženih točk v eni sezoni svetovnega pokala. Alenka Artnik premika meje mogočega in ves čas izboljšuje svoje rekordne globine potapljanja na dah, Janja Garnbret je izjemna plezalka in prva, ki je ubranila naslov svetovne prvakinje v balvanskem plezanju.

Ste vedeli, da imamo tudi Slovenko z Nobelovo nagrado za mir? Kot članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe Združenih narodov je bila med prejemniki te prestižne nagrade leta 2007 tudi slovenska klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Še par mojih besed… Prepričana sem, da prav vsaka ženska sodi na seznam posebnih žensk in prav vsaka izmed nas spreminja svet, pa naj bo to svet v okviru družine, kraja, v katerem živi, države ali celega sveta. Ne štejejo le dejanja, ki najdejo svoje mesto v časopisih ali na televiziji, štejejo tudi naša vsakodnevna dejanja, ki jih opravljamo kot matere, partnerke, hčere, prijateljice, zaposlene… Lahko smo hvaležne, da smo bile rojene v ženskam prijazno okolje, čeprav je tudi tu še na marsikaterem področju prisotna diskriminacija. Čestitajmo si, postavimo se zase, bodimo glasne in močne. Pri vsem tem pa ne pozabimo, da smo ženske in gojimo v sebi tudi tisto nežno plat ter si dovolimo biti ranljive. Občasno si dovolimo biti tudi razvajane, in sicer brez slabe vesti, saj si to glede na vso požrtvovalnost in delo še kako zaslužimo. Dragi moški, to ne pomeni, da ste vi kaj manj vredni, a dovolite, da danes v ospredje postavimo ženske in vsem prisotnim ženskam močno zaploskamo.”

predsednica SKUD Triglav in predsednica Koordinacije slovenskih organizacij v južni Nemčiji,

Gabrijela Žagar Ferreyra