POROČILA

Triglav na Triglavu, 28.7.2011

Planinsko društvo Triglav iz Zuricha s predsednikom Tomažem Tišlerjem je tudi letos organiziralo pohod na Triglav. Povedali so mi, da se na našega ovčaka povzpnejo vsakih pet let. Sicer sama nisem članica njihovega društva, sem se jim pa vseeno odločila pridružiti, kot še nekaj prijateljev iz Slovenije, dva sva bila iz Nemčije, pa celo en Madžar je bil z nami. 28.7.2011 malo pred 6 uro zjutraj sem se prebudila v deževno vrhniško jutro. Po parih opravljenih klicih se nas je nekaj odločilo, da takšno vreme ni primerno za hribolazenje (Marka Snoja je baje celo napadla bolezen), smo se pa dogovorili, da brata Snoj na železniski postaji pobereta Krisa Namarja, ki se je v ta namen pripeljal z vlakom iz Švice (enako kot pravzaprav tudi jaz), in da se vidimo kasneje ter kako drugače skupaj preživimo dan. Okoli 11 ure sem ponovno poklicala družbo in kar vroče mi je postalo, ko sem na drugi strani zaslišala zasoplo dihanje Marka Snoja, ki mi je ves vesel povedal, da so že blizu Vojnikove koče, in da se lahko tam dobimo na pijači. Čez um mi je drvelo sto misli, predvsem pa mi je bilo jasno eno; če ne bom prišla za njimi, bom še deset let poslušala očitke, da sem bila tako glasna pri nabiranju kandidatov, nato pa sem sama ostala v dolini. Baje so tudi sami oklevali in eno uro niso vedeli, kaj bi storili, pa so se na koncu le odločili in se odpravili na pot. K sreči je v gorah le rahlo rosilo in upali so, da ne bo pravega dežja. Poklicala sem Grego Korošca, ki je imel žal že drugače splaniran dan, in Rajka Zavratnika, ki zaradi dežja prav tako ni štartal z ostalimi, na hitro ponovno napolnila svoj nahrbtnik in okoli 14 ure sva se tudi midva odpravila z Rudnega polja. Vreme nama je bilo mnogo bolj naklonjeno, saj nama je delno sijalo tudi sonce, vidljivost je bila odlična, le zadnji del poti sva bila zavita v meglo. Po petih urah hoje sva končno prisopihala na Kredarico, ravno takrat, ko so začeli streči večerjo. Po večerji smo se še malo zavrteli ob zvokih harmonike, tudi Lucija Lapuh je lahko končno sezula svoje čevlje, na katerih so podplati že pošteno zijali in so jih morali pritrditi z lepilnim trakom, ter zaplesala, nato pa smo se odpravili v ledeno mrzle sobe. Temperature so bile namreč pod ničlo, ogrevanja seveda ni bilo, tako da sem se pokrila s tremi odejami, pa me je še zeblo. Naslednje jutro je bil vrh Triglava v megli, tako da smo se odločili počakati, če se bo megla kaj razkadila. Kaj kmalu je postalo jasno, da temu ne bo tako, da pa je želja povzpeti se na vrh dovolj močna. Namestili smo si čelade, varovalne pasove in se zapodili v steno. Kar nekaj nas je bilo takih, ki smo sumničavo pogledovali v strmino. K sreči je bilo vse zavito v meglo, tako da se ni videlo prepada za našim hrbtom. Končno smo le zagledali Aljaževo ”piksno”, kot smo se pošalili, krstili tiste, ki so bili na Triglavu prvič in seveda naredili nekaj fotografij. Spust je začuda in kljub mojim pomislekom potekal brez posebnosti, s spodbudnimi besedami sta me spremljala Robert in Marko Snoj, tako da smo kot prvi prišli nazaj do Kredarice. Kaj kmalu smo zapustili tudi Kredarico in se v lepem sončnem vremenu začeli spuščati v dolino. Ustavili smo se na eni od planšarskih kmetij, kjer smo bili postreženi z ajdovimi žganci in kislim mlekom, nekateri pa so kupili tudi domači sir. Društvo je v enem izmed pokljuških hotelov organiziralo večerjo tako za nas pohodnike, kakor tudi za stare člane društva, ki so se večinoma že vrnili iz Švice v Slovenijo.

Triglav je tudi tokrat osvojil Triglav, čeprav mnogi izmed nas zaradi vremena nismo bili ves čas prepričani, da bo temu tako, in dogovorili smo se, da se vsaj čez pet let spet dobimo na isti poti.

Za zaključek morda še to. Planinsko društvo Triglav iz Zuricha letos praznuje že 40. obletnico delovanja in v ta namen bo 5.11.2011 v Zurichu organizirana prireditev, na katero smo povabljeni tudi mi. Folklorna skupina SKUD Triglav iz Stuttgarta bo nastopili v okviru programa, pred zabavo pa si bomo pogledali tudi Zurich. V ta namen bomo organizirali avtobusni prevoz, tako da si lahko vsi interesenti, ki bi šli z nami, navedeni datum zabeležite na koledar.

Leave a Reply